Oči predstavljajo izjemno pomemben del našega telesa. Dober vid pripomore, da je naše življenje lahko lažje. Premalo pa se zavedamo, da so ravno oči prepogosto izpostavljene stresu. Pri tem mislimo tudi na močno svetlobo, umazanijo iz okolja, na izpostavljenost elektronskim napravam. Ravno zaradi slednjega je še toliko pomembneje, da dovolj pogosto obiskujemo strokovnjake, ki lahko poskrbijo, da naš vid ostane zdrav. Dovolj pogosti okulistični pregledi pa so pomembni tako za mlajše kot starejše generacije.
Temeljiti pregledi vida so zlasti pomembni v zgodnjem otroštvu, pri odrasli osebi pa predvsem po 40. letu starosti. Malčku se namreč oči z odraščanjem izjemno hitro spreminjajo, nenadno poslabšanje vida pa se praviloma pojavi ravno po 40. letu starosti.
Kazalo strani:
Redni okulistični pregledi za lažje učenje
Dober vid lahko ohranjamo le z dovolj zgodnjimi zaznavanji najrazličnejših težav z očmi in drugimi deli telesa. V tem primeru moramo biti še toliko bolj pozorni na stanje krvnega tlaka, na sladkor v krvi in podobno. Starost torej še zdaleč ni edino vodilo za temeljit očesni pregled. Kadar koli opazimo, da se nam je vid poslabšal, bi morali čim prej obiskati okulista.
Redni očesni pregledi so med drugim, predvsem pri mlajših generacijah, ključni tudi za lažje učenje. Na sploh pa s tem skrbijo za vzdrževanje čistega vida in njegovo ohranitev za celo življenje. Temeljit pregled oči pa torej opravi lahko zgolj okulist.
Kaj vse vključuje pregled oči?
Okulistični pregledi v prvi vrsti vključujejo določitev dioptrije. Poleg tega okulist preveri, ali gre morda pri pacientu še za kakršno koli drugo težavo, na primer za škilavost, težave s sodelovanjem obeh očes, za ambliopijo.
Glede na same rezultate pregleda vida strokovnjak nato predlaga primerno vrsto terapije. Lahko sledi predpis očal ali kontaktnih leč. Če pa je v sklopu pregleda oči odkrita še kakšna druga bolezen, se lahko predpiše tudi terapija za zdravljenje ali pa ustrezen operativni poseg.
Preverjanje vida ni dovolj
Okulistični pregled torej ne predstavlja samo pregleda vida. Slednje ni dovolj, ker tovrstni pregled vključuje samo določeno vrsto testov. Te lahko izvajajo zdravstveni tehniki in pediatri. Takšen pregled bi bil za nas povsem zadosten, če bi na primer potrebovali pregled vida za vozniški izpit.
Okulistični pregledi v prvi vrsti vključujejo določitev dioptrije. Poleg tega okulist preveri, ali gre morda pri pacientu še za kakršno koli drugo težavo.
Temeljiti očesni pregledi pa lahko potekajo zgolj pod okriljem okulistov. V takšen pregled je vključeno izjemno pazljivo in natančno testiranje vseh vidikov vida. In čeprav se nam zdi, da so naše oči povsem zdrave, je najpametneje, da se okulistični pregled opravi na vsake dve leti.
Kdaj je pametno uporabiti bralna očala?
Dejstvo je, da starost tako kot na druge dele telesa vpliva tudi na naše oči. Praviloma po 40. letu starosti naravne leče postajajo vse manj prožne. Slednje pomeni, da se ne zmorejo več preprosto fokusirati z bližnjih na bolj oddaljene predmete. Ker so leče torej vse manj prožne, se slabša tudi naš vid do blizu. Tovrstno stanje se strokovno poimenuje presbiopija. Če imamo to stanje, torej potrebujemo bralna očala.
Prvi znak, da potrebujemo bralna očala, je na primer ta, da ko držimo knjigo ali drugo literaturo blizu oči, besedilo vidimo le motno. Posledično moramo čtivo držati čim dlje od obraza.
Še drugi znaki, da potrebujemo očala za branje
Bralna očala so dobrodošla ali morda celo nujna tedaj, kadar pri pridušeni svetlobi težko beremo manjše črke. Prav tako takrat, kadar poskušamo brati, šivati ali opravljati druga manjša dela in nas pričnejo hitro boleti oči.
Očala za branje si bomo slej ko prej morali nadeti tudi v primeru, če nas med branjem vse pogosteje boli glava.
Dioptrija bralnih očal
Pogosto vprašanje pri izbiri bralnih očal je, kakšna dioptrija je najprimernejša. Če si bomo na primer želeli izbrati nekoliko cenejša bralna očala, je treba najti številko, s katero je takšen pripomoček za branje označen. Jakost očal se torej meri z dioptrijo.
Očala za branje so na razpolago z dioptrijo v razmikih po 0,25. Najmanjša imajo navadno dioptrijo 1,00. Najmočnejša dioptrija pa je 4,00. Za izbiro najprimernejših očal je treba preizkusiti čim več različnih dioptrij. Pri izbiri pri sebi imejte knjigo ali časopis. Od sebe bralno gradivo držite približno 40 centimetrov. Na takšen način boste namreč najlaže ugotovili, s katerimi očali boste najbolje videli.
Pregled oči pri zdravniku
Ena od možnosti je ta, da si torej priskrbimo cenejša bralna očala, ki so lahko dostopna. Po drugi strani pa je najprej dobro obiskati zdravnika. Slednje je zlasti pomembno, če je naš vid ov blizu precej zamegljen. Strokovnjak nam bo priporočil primerno dioptrijo ali pa jo bo določil glede na pregled oči.
