08
Jun
2023

Kakšne vrste bolezni je bulimija?

Bulimija je vrsta bolezni, za katero je najbolj značilno povsem nenadzorovano prenajedanje s hlastanjem. Tej fazi pa nato sledi enako kompulzivna dejavnost, in sicer v obliki bruhanja, jemanja odvajal.

Za bulimijo zboli od 3 do 8 procentov populacije. Ženske so k tej bolezni precej bolj nagnjene v primerjavi z moškimi, saj kar sedemkrat pogosteje zbolijo.

Najpogostejši dejavniki tveganja pri bulimiji

Zaradi česa bulimija sploh nastane oziroma se pojavi, je eno od pogostejših vprašanj v povezavi s takšno boleznijo. Dejavniki tveganja so v resnici lahko precej različni. Oseba za bulimijo pogosto zboli zaradi hudih travmatičnih dogodkov ali pa zlorabe v svoji osebno zgodovini. Bulimija je pogosto prisotna že v družini.

bulimija
Za posameznike, ki trpijo za bulimijo je običajno, da se prenajedajo z velikimi količinami hrane v roku parih ur, dokler niso neprijetno siti.

Prav tako je bolezen lahko posledica motnje v zaznavanju svoje telesne podobe. K takšnemu stanju lahko privede tudi depresija, anksiozne motnje, najrazličnejši stresni dogodki, vzrok so lahko celo tudi nekateri specifični poklici.

Znaki, da ima nekdo bulimijo

Enega od najpogostejših znakov bulimije smo že omenili. To je hlastanje za hrano oziroma goltanje hrane do bolečine. Temu sledi namerno izzvano bruhanje. Drugi očitni znaki oziroma simptomi bulimije so na primer še pretirana telesna vadba, zloraba diuretikov, zloraba odvajal, izguba nadzora nad prehranjevanjem.

Osebo z bulimijo navadno spremljajo občutki krivde in gnusa po jedi. Njeno razpoloženje se nenehno spreminja, ima težave z grlom, obsedena jej s svojo telesno težo, na prstih so pogosto prisotne ranice, zobje so poškodovani.

Na kakšen način se zdravi bulimija?

Zdravljenje bulimije je zlasti psihoterapevtsko. Potrebna je torej dolgotrajna, navadno večletna psihoterapija. Njene simptome načeloma lahko precej omejijo predpisana zdravila.

Seveda je bulimija lahko različno intenzivna. Motnja je lahko šibka, srednja ali močna.

Dve vrsti bulimije

Znana sta dva tipa bulimije. Prvi tip se imenuje purgativni tip. Zanj je značilno, da močnemu prenajedanju praviloma sledi bruhanje ali pa jemanje odvajal. Za drugi tip, ki se imenuje nepurgativni tip, pa je značilno, da prenajedanju sledi stradanje ali pa pretirana telesna vadba.

zdravljenje bulimije
Pri dveh tipih bulimije, ki jih poznamo je prvi tip purgativni tip, ko močnemu prenajedanju praviloma sledi bruhanje ali pa jemanje odvajal. Pri drugem, nepurgativnem tipu, pa je značilno, da prenajedanju sledi stradanje ali pa pretirana telesna vadba.

V ospredju bulimije pa je v vsakem primeru strah pred debelostjo. Osebe, ki jih doleti takšno stanje, nenehno razmišljajo samo o hrani. Svojo telesno težo poskušajo uravnavati z bruhanjem ter odvajali. Ko si še bolj želijo zmanjšati telesno težo, se pričnejo ukvarjati s športom, in to v izjemno pretirani obliki.

Anoreksija pomeni obsedenost s telesno težo

Anoreksija je tako kot bulimija bolezen sodobnega časa. Gre za posebno vrsto motnje hranjenja, ki se kaže kot obsedenost s telesno težo in z zaužito hrano. Osebe s to boleznijo torej želijo ohraniti telesno težo, ki je daleč pod normalno za njihovo višino pa tudi starost.

Anoreksija motnja hranjenja
Anoreksija je motnja hranjenja, za katero je značilno stradanje in zavračanje hrane, zaradi negativnega dojemanja podobe svojega telesa.

Da bi lahko osebe z anoreksijo preprečile pridobivanje na svoji telesni teži, se pričnejo pretirano ukvarjati s telesno vadbo, prav tako stradajo.

Anoreksija in dejavniki tveganja

In kaj je pravzaprav tisto, kar privede do anoreksije. Pogosto za to boleznijo zbolijo ženske, zlasti v najstniških letih. Navadno gre za dekleta, ki so na primer v otroštvu imela čezmerno telesno težo. V ozadju je seveda lahko tudi družinska zgodovina, pozitiven odziv okolja na posameznikovo zmanjšanje telesne teže, menjava delovnega mesta, šole ali selitev.

Med dejavnike tveganja za anoreksijo se lahko prištevajo tudi nekateri poklici, izguba pomembne osebe denimo ob ločitvi ali smrti, ne nazadnje tudi medijske podobe lepotnih idealov.

Najpogostejši simptomi anoreksije

Na kakšen način se anoreksija lahko pri ljudeh najlaže prepozna? Simptomov zanjo je kar nekaj.

Med najbolj očitne pa zagotovo sodijo:

  • zavračanje hrane,
  • čezmerna telesna vadba,
  • uporaba dietnih izdelkov,
  • zanikanje lakote,
  • težave s koncentracijo,
  • odsotnost čustev,
  • socialni umik,
  • razdražljivost,
  • pretirano ukvarjanje s hrano,
  • nezanimanje za spolnost,
  • depresija.

Zdravljenje anoreksije

Anoreksija se lahko zdravi tudi več let. Za takšno stanje je seveda nujno potrebna psihoterapija. Njene simptome lahko omilijo določena zdravila. V akutni fazi je zanjo pogosto značilna tudi hospitalizacija.

YouTube video
Anoreksija: 5 pogostih mitov, ovrženih od strokovnjakinje za motnje hranjenja s Stanforda

Motnja anoreksije je lahko različnih stopenj. Lahko je šibka, srednja ali pa močna. Za postavitev diagnoze anoreksije morajo biti izpolnjeni nekateri kriteriji. Med njimi je denimo intenziven strah pred debelostjo, in to kljub zniževanju telesne teže. Prav tako je kriterij tudi moteno doživljanje lastnega telesa, izguba telesne mase, izguba menstruacije.

Osebni zdravnik vedno najprej preveri, če se razlogi za pretirano hujšanje morda skrivajo v organskih motnjah. Naj omenimo še, da se simptomi anoreksije v določeni meri lahko lajšajo z metodami samopomoči. Zlasti to velja za šibko ter za srednje močno izraženo anoreksijo. V vsakem primeru pa mora oseba z anoreksijo sodelovati tudi s primerno izbranim strokovnjakom.

Članki iz iste kategorije:

Share