Anksioznost ali neuspešen spopad z vsakdanjim življenjem

V današnjem izredno hitrem in zahtevnem tempu življenja kar vsak deseti človek trpi za katero od duševnih težav. Med njimi je tudi anksioznost oziroma anksiozne motnje. To je ena od oblik psihičnih bolezni, za katere seveda obstaja tudi uspešen način zdravljenja oziroma primerne pomoči. Najpogosteje se bolnikom lahko pomaga s psihoterapijo, zdravili ali še najpogosteje s kombinacijo obojega. Ljudje z anksiozno motnjo se soočajo s pretiranim strahom, z živčnostjo ali napetostjo. Pogosta znaka sta tudi tesnoba in zaskrbljenost. Običajno se znaki pojavijo ob povsem običajnih situacijah, ki jih zdravi ljudje z lahkoto obvladujejo.

Pogoste so stiske v socialnih situacijah

Zelo pogoste so stiske ljudi v socialnih situacijah. Takrat se ljudje z anksiozno motnjo čutijo nesposobne obvladovanja situacije ali pa se bojijo, da bodo pred drugimi izpadli nesposobne. Posledično se izogibajo takšnim situacijam in se v svojih strahovih še bolj osamijo.

Anksioznost se ne kaže le v socialnih situacijah, ampak tudi kot specifične fobije. Takrat gre za nekontroliran in neracionalen strah pred določeno stvarjo. Najpogosteje so to: pajki, kri, višina in podobno. Strah pred nevarnimi stvarmi je človekov biološki odziv, ki telo pripravi na boj ali beg pred nevarnostjo. In s takšnim strahom ni popolnoma nič narobe. V stresnih situacijah človeku pomaga k spopadanju ali pa k umiku iz zanj nevarne situacije. Če pa se strah nekontrolirano pojavlja pri vsakodnevnih opravilih in moti normalno delovanje človeka, gre za anksioznost.

Kako prepoznamo anksioznost?

Prvi znaki anksioznosti se pojavljajo v povsem vsakdanjih situacijah in jih sami ne moremo ustrezno kontrolirati. Gre za pospešeno dihanje, hiter utrip srca in potenje. Poleg tega se lahko pojavlja tudi vrtoglavica, bolečine v trebuhu ali glavobol. Paziti moramo, da omenjenih znakov ne zamenjamo za kakšno drugo fizično bolezen.

Kako si lahko pomagamo?

Velikokrat in predvsem pri blagih anksioznih motnjah pomaga že nekaj obiskov pri psihoterapevtu. To ne pomeni, da je človek ozdravljen. Pomeni, da bolnik prepozna svoje težave, se jih zaveda in jih začne razreševati. Pri tem se počuti bolje. Pri težjih oblikah anksioznosti, se bolniku ponudi tudi možnost zdravljenja z zdravili ali kombinacijo pogovora s psihoterapevtom in zdravljenja z zdravili.

Leave a Reply